In ko zagrizem
V trpki plod
Začutim moč
Kot pri pticah

Jerebika!

Del pesmi avtorice, katere imena se ne spomnim (če po naključju prebere to, naj se oglasi), govori nič manj kot o tem, da jerebika ni običajna rastlina. Jerebika ti da krila!
Posebej psihoaktivna sicer ni, je pa hranilna in zdravilna. Ali je strupena ali ne nima pomena razglabljati, ker je oboje; odvisno od tega, kaj pojemo in kdaj ter kako jo pripravimo.

Ker se prav zdaj s plodovi zelo obložene veje jerebike že krepko nagibajo k tlom – letos je spet leto ne le jerebike, ampak plodov in sadja nasploh –, ni odveč izkoristiti ponudbe ter spremeniti ta čudež jeseni v še bolj čudežne vložnine. Shranki z jerebiko odlično želirajo – tako je sok že napol žele – in so zaradi protimikrobnih sestavin praktično nepokvarljivi. Zanimivo je, da učinkujejo tudi protivirusno, sveže iztisnjen sok pa pomaga, kot poroča Richard Willfort v knjigi Zdravilne rastline in njih uporaba, pri bronhitisu in vseh vročičnih pljučnih boleznih. Tudi sicer je jerebika močna rastlina – po predkrščanskem izročilu varuje pred gromsko strelo –, njeni plodovi pa imajo splošno čistilen in krepčilen učinek na telo. Redno uživanje oziroma terapija s pripravki iz jerebike med drugim lajša revmatične težave, pomaga pri putiki in pri težavah z ledvicami, pri vnetem grlu in hripavosti. Žvečenje suhih plodov pomaga pri izgubi glasu.

Zanimivo je, da skoraj vsa literatura po vrsti čisla jerebiko kot bogat vir vitamina C, ki ga plodovi vsebujejo kar nekaj, a ne prav bogato veliko; ker jih je potrebno za spremembo v užitno in okusno stanje predelati, se ga del med predelavo tudi razgradi. Vitamina C je v njih le enkrat več kot v limonah in približno toliko kot v mladih koprivah ali hmeljevih poganjkih oziroma v mladi divji zelenjavi nasploh. Ne gre namreč pozabiti, da je bila glavni vir vitamina C za naše prednamce iz zmernega podnebnega pasu divja zelenja in bistveno manj divje sadje (vsekakor tudi nadledvične žleze divjih živali).
Res pa je, da jerebikovi plodovi izstopajo po vsebnosti beta karotena, iz katerega v telesu nastaja vitamin A.

Surovi plodovi niso primerni za uživanje v večjih količinah, ker zaradi parasorbinske kisline učinkujejo močno odvajalno; poleg tega so izrazito grenki in kisli. Ker se ta kislina med kuhanjem razgradi, shranki iz plodov nimajo odvajalnega učinka. Vsebujejo pa sorbinsko kislino, ki je naravni konzervans (njene soli pa umetni dodatek za konzerviranje industrijskih pripravkov), zaradi katerih so izdelki iz jerebike zelo oporni proti plesnim in kvarjenju nasploh. V večjih količinah tudi sorbinska kislina in njene soli, na primer v industrijskih sokovih, deluje odvajalno.

Jerebikovi plodovi vsebujejo do 10 % alkohola, a kljub temu nimajo psihoaktivnega učinka, ker gre za alkohol sorbitol, ki ga jetra razgradijo v fruktozo. Sintetični sorbitol je pomembna surovina v kozmetični in farmacevtski industriji.

V jerebikovih pečkah je cianogeni glikozid amigdalin, podobno kot v semenih drugega sadja iz družine rožnic. Iz njega nastane cianovodikova kislina oziroma cianidi, ki slovijo kot močni strupi, odgovoren je pa tudi za okus po grenkih mandljih. Druga plat iste snovi, pomotoma imenovane vitamin B17, pa je, da v manjših količinah spodbuja apoptozo, to je samouničenje rakavih celic.

Jerebikovi plodovi so torej primerni predvsem za predelavo, tako kot nemalo drugih vrst divjega sadja, na primer trnulje, šipek, glog in mokovec, iz katerih na enak način pripravimo enake shranke. Zaradi jerebikovega močnega okusa je zelo primerno, da jih pripravimo z dodatkom enake količine jabolk ali kutin.
Iz jerebike pripravljamo predvsem marmelado, sok, sirup, žele in sadni sir. Niti jerebikov čatni, v kombinaciji z drugim sadjem in zelenjavo, ni od muh. Z dodatkom sladkorja in vode jo s pomočjo povsod prisotnih divjih kvasovk pripravimo do alkoholnega vrenja ter zatem dobimo jerebikovo vino, nato pa še njegovo naravno posledico, jerebikov kis. Za raziskovalce sadnih žganj je poseben izziv priprava jerebikovega žganja.

V prav majhnih količinah, le nekaj plodov v jedi, uporabljamo tudi surove kot okras in aromatično kisel dodatek zelo različnim jedem, tako solatam in kuhani zelenjavi kot mesnim jedem.