Kdaj, če ne zdaj?! Mnogo imamo izgovorov, zakaj ne stopimo do Nje, zakaj je vsaj ne obiščemo pogosteje, če že ne zaživimo z njo, in najpogostejši je ta, da nimamo časa. A časa imamo dovolj, časa imamo do konca življenja in še naprej, le od nas samih je odvisno, za kaj si ga bomo vzeli. In, če ne zase in zanjo, za kaj potem?!
Narava nam nudi obilje v obliki različnih rastlinskih delov vse leto. Pri divji rastlinski hrani nam podobno kot pri zdravilnih zeliščih spomladi nudi najbolj uporabne mlade poganjke, vršičke, še mehke dele zeli pred cvetenjem. V toplih sončnih poletnih dneh nas obdaruje s cvetovi in sočnimi sadeži, s številnimi jesenskimi plodovi nam polni shrambe in celo v globoki zimi, kadar počiva, nam daje zdravja, ki ga takrat hrani v svojih koreninah.

Ljudje potrebujemo hrano vsak dan, zato nam jo Narava v obliki divje rastlinske hrane vsak dan tudi nudi, in če samo malo pomislimo, kako se rastlinstvo na splošno prek leta in njegovih letnih časov razvija, bomo kaj kmalu doumeli, kako lepo naša Mati z njim skrbi za nas. Spomladi nas hrani s svojimi mladimi poganjki, brsti in vršički, polnimi hranil, vitaminov, rudnin, in nasploh polnimi nove prekipevajoče življenjske sile, ki jo potrebujemo, da se prebudimo iz zimskega počitka ter krepki in zdravi zaživimo nov cikel. V vročih poletnih mesecih, ko so dnevi dolgi in tako tudi naša storilnost na vrhuncu, potrebujemo lahko in osvežilno hrano, prav take je tudi divje v obliki listnatega zelenja in sočnih sadežev poleti največ; takrat je tudi največ divjih začimbnic, s katerimi nam narava pomaga uravnavati energije. Jeseni nas začne zasipati z raznovrstnimi gozdnimi plodovi in gobami, ki so energijsko močni, polni hranil in zelo primerni za raznovrstno daljše shranjevanje, s čimer nas ljubeče pripravi na zimo.

Tudi z zdravilnimi zelmi je tako, da nam jih narava podari in nudi takrat, ko jih potrebujemo. Ker so pri zdravilnih zeleh poleg njihovih sestavin ravno tako, če ne še bolj pomembne prave vibracije, čarne moči in živa energija, s katero nas Narava prek rastline zdravi, je dobro, da se jo naučimo poslušati in jo čutiti.
In tudi tu bomo kmalu s samo kančkom zdrave pameti lahko razumeli, da mokre ali pa rosne rastline, za nameček pa morda nabrane še v večernih urah, ne bodo imele svoje najboljše možne moči. Rastline ljubijo sonce in njegovo toploto, sploh rastline, ki nam nudijo cvetove. Ti so najbolj polni eteričnih olj ob vročem sončnem vremenu in v času začetka cvetenja.

Narava nam s svojimi cikli nudi zdrave, mlade nadzemne dele rastlin vse tja do njihovega cvetenja. Takrat njihova moč potuje v cvet, kasneje v morebitni plod, od tam pa gre nazaj v korenine, v katerih se čez zimo ta moč ohranja. Tudi tako nam Narava sama pove, kateri del rastline je v določenem času zdravilno uporaben.
Mati Zemlja zjutraj izdihuje, popoldan pa vdihuje. Tako so sile usmerjene zjutraj iz zemlje navzgor – v zgornje dele rastlin, popoldne in zvečer pa k spodnjim delom rastlin in nagibajo v zemljo. Podobno nas tudi luna kliče, da ob njeni pojemajoči moči nabiramo podzemne dele rastlin, ob njenem dvigajočem loku pa nadzemne dele zeli.
Prisluhnimo ji, upoštevajmo njena sporočila, še najbolj pa upoštevajmo svoje občutke, ki se prebudijo v nas, kadar smo v stiku z Materjo in sami s sabo. Poslušajmo jih, z ljubeznijo in vztrajnostjo jih izostrimo, pa bomo vedeli kdaj. Zdaj!